Vineyards from Slovenia

Če si želite izvedeti več

Vinska pravljica iz slovenskih vinogradov

Če sanjate o obisku francoskega vinskega podeželja, potem podoba v vaših sanjah ni prav veliko drugačna od slikovitih gričev slovenskih vinorodnih okrajev, ki se z lahkoto umeščajo med neodkrite bisere evropske vinorodne kulture.

Francijo smo omenili zato, ker številni strokovnjaki pravijo, da je lega slovenske vinorodne dežele podobna tisti v francoski Burgundiji, kjer sinhrono prepletanje podnebja in tal zagotavlja raznolikost v pridelavi in ponudbi vin. Ste vedeli, da v Sloveniji odlično uspeva kar 52 vrst trte? 

Razlog za navdušenjem pa se - kot se pri slovenskem turizmu rado zgodi - skriva v raznolikosti. 

Na 20.273 km² slovenske površine je namreč mogoče najti kar 3 vinorodne okoliše (Podravje, Posavje in Primorsko), zaradi različnih tipov rastišč pa so tudi vina, ki jih v teh deželah pridelujejo, zelo različna. Od avtohtone rebule in vrhunskega črnega vina  Teran na zahodu, do Laškega rizlinga iz Podravja in Žametovke iz Posavja idr. V Sloveniji se najde nekaj za vsakega.

 

Vinska kultura v Sloveniji

Če si v Sloveniji želite doživeti tisto pravo vzdušje, jo obiščite v septembru. Takrat vinogradniki navadno pobirajo svoje pridelke in jih v lepo izdelanih kamnitih kleteh spreminjajo v vrhunsko vino. Ker je veliko pridelovalcev vina manjših vinarjev, so slovenske trgatve velikokrat priložnost za družinsko druženje in zabavo, ki se zaključi pozno zvečer.

K povezanosti Slovencev in vina zagotovo prispeva tudi bogata zgodovina, ki se je okrog vinske trte v Sloveniji začela korenito razvijati v drugi polovici 19. stoletja. Med drugo svetovno vojno je le redkim vinarjem uspelo ohraniti predvojne letnike, mednje pa se je k sreči umestilo tudi najstarejše vino iz leta 1917, ki ga hranijo v ptujski kleti.

Nedaleč od tam, v Mariboru, je mogoče najti še najstarejšo vinsko trto na svetu, ki se je z več kot 400 leti že zapisala v Guinessovo knjigo rekordov, kljub starosti pa še vedno vsako leto obrodi žlahtne sadove Žametovke. Ogledate si jo lahko v osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu, pred Hišo Stare trte.

V Sloveniji je prav tako bogata tudi zgodovina pridelovanja penine, ki se v vzhodnem delu Slovenije, v kraju Gornja Radgona, razvija že vse od leta 1853. Izkušeni kletarji vas tam z veseljem popeljejo v njihovo grajsko klet in z vami poskusijo vse svoje tipe penin, ter vas obenem podučijo o načinu pridelave in razlikah med tipi, ki jih do zdaj morda niste opazili.

Vsi željni odkrivanja slovenskih vinorodnih okolišev se lahko podate na nekaj dnevni izlet po slovenskih vinskih cestah, ki vas bodo vodile med vinogradniki in kletarji na manjšem lokalnem območju. Če jih obiščete v času slovenskega praznovanja martinovega, potem boste lahko poskusili tudi njihovo najbolj mlado vino, imenovano mošt.

 

Vabljeni v legendarno ljubljansko Kavarno Union, kjer lahko izbirate med več kot 100 različnimi etiketami slovenskih in tujih vin.