Santa Claus in Ljubljana

Če si želite izvedeti več

V čem se razlikujejo Miklavž, Božiček in dedek Mraz?

Koliko je držav, toliko je običajev ob praznovanju zaključka leta. Poleg službenih zabav in veselega rajanja pa so v Sloveniji v prvi plan (vsaj pri otrocih) postavljeni trije dobri možje, ki so si prostore v otroških srcih pridobili že davno v preteklosti: Miklavž, Božiček in dedek Mraz.

Veseli december se za vsakega slovenskega otroka začne z Miklavžem. Ker zapisi velevajo, da je bil sveti Nikolaj sin premožnih staršev, ki je vse podedovano bogastvo razdal manj srečnim, se ga že od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. Danes ga otroci poznajo kot dobrega moža, ki jim v noči s 5. na 6. december prvi pusti darila.

Zanimivo je tudi, da je prelepa baročna stolnica v Ljubljani posvečena prav svetemu Nikolaju, saj je bila Ljubljanica v preteklosti pomembna plovna rekla, sveti Nikolaj pa zaveznik pomorščakov in mornarjev.

Kako se Miklavž razlikuje od Božička in dedka Mraza?

Ker je svetnik, domuje v nebesih in nosi škofovska oblačila s škofovskim pokrivalom in palico. Njegovo spremstvo so angeli in parklji, način njegovega prihoda pa že vse od začetkov tradicije obdarovanja ostaja zavit v tančico skrivnosti. Darila, ki jih prinaša, so bolj skromna, saj slovenska tradicija veleva, da Miklavž pridnim otrokom prinaša pomaranče, mandarine in sladkarije.

Drugi veseli mož, ki se ga slovenski otroci v zadnjih letih morda še najbolj veselijo, je Božiček. Tako kot v drugih delih sveta je božič v Slovenijo zaneslo iz Amerike, k hitremu razvoju priljubljenosti pa so svoje prispevali ameriški filmi in slikovite reklame. 

Pred tem v Sloveniji Božiček kot tak v resnici ni obstajal. Na božič smo Slovenci namreč praznovali dan Jezusovega rojstva, v otroški pesmici pa je bil Božiček prvič omenjen v reviji Ciciban leta 1949.

Tudi danes velja, da sta božični večer in božič rezervirana za družinska druženja. Na božični večer številni postavljajo božična drevesa in jaslice, spet drugi se veliko bolj veselijo božičnega jutra, ko je končno dovoljeno odviti darila pod jelko.

Kako se Božiček razlikuje od dedka Mraza?

Božiček stanuje na severnem tečaju (ali na skrajnem severu Skandinavije), k nam pa se pripelje na saneh, ki jih po zraku vlečejo jeleni. Prepoznamo ga po škratovskih oblačilih rdeče barve, nikakor pa ga ne moremo zgrešiti niti zaradi družbe njegovih škratov. Med vsemi tremi dobrimi možmi je prav Božiček tisti, ki v veliko družinah nosi največja darila - navadno tista, ki si jih otroci sami izberejo.

Zadnji otroke obdari dedek Mraz, ki je v slovenski kulturi svoje mesto dobil v času Jugoslavije. Njegova pojavnost je oblikovana na ruskih legendah iz leta 1930, kjer je zapisano tudi, da je njegova žena, starka Zima.

Med vsemi tremi je najverjetneje prav dedek Mraz tisti, ki nastopa v največjem številu otroških prazničnih pesmic, zelo priljubljen pa je tudi sprevod dedka Mraza ob koncu decembra v Ljubljani, ko se dedek Mraz iz svojega domačega Triglava s konjsko vprego pripelje na Krekov trg. 

V Sloveniji torej velja, da dedek Mraz domuje pod Triglavom v Kekčevi deželi, obleka, ki jo nosi, pa je slovenska, s slovenskimi vzorci in s tradicionalno polhovko na glavi. Za razliko od Božička nima nobenih spremljevalcev, lahko pa v mesto pride v družbi snežink.