Flower with a bee

IF YOU’D LIKE TO KNOW MORE

Spoznajte slovenske avtohtone rastlinske in živalske vrste

Vsi vedo, da je Slovenija dežela velike geografske raznolikosti, lokalnih posebnosti in kulturne pestrosti, ampak ali ste vedeli, da je Slovenija bogata tudi z vidika favne in flore?

Na slovenskem ozemlju namreč raste kar 3119 domorodnih (ali avtohtonih) rastlinskih ter 18 registriranih avtohtonih živalskih vrst, zaradi česa se z razlogom radi podpisujemo kot biotsko raznovrstna dežela.

Če govorimo o rastlinah, se na področju Slovenije srečujejo štiri različne flore: sredozemska, ilirsko-dinarska, panonska in srednjeevropsko-alpska, med rastlinami pa se med bolj prepoznavne vrste med drugimi umešča tudi navadni jetrnik ali Hepatica nobilis. Ta je pri nas zelo razširjena rastlinska vrsta, ki jo boste na sprehodu zlahka prepoznali po številnih modrih cvetovih, pod katerimi se skrivajo trije dlakavi čašni listi. Med pogostejše se umešča tudi pasji zob (ali Erythronium dens-canis) s cveti v ciklamno rožnati barvi ter listi z rjavo-vijoličastimi pegami. 

In čeprav je avtohtonih živalskih vrst pri nas precej manj, so morda veliko bolj prepoznavne od rastlin, med njimi pa posebno mesto zagotovo zaseda lipicanski konj. Pasma je bila na slovenskem Krasu (kjer se kobilarna nahaja še danes) namreč osnovana v letu 1580, zaradi svoje bogate zgodovine pa je lipicanec danes tudi eden od slovenskih simbolov in je upodobljen tudi na slovenskem evro kovancu za 20 centov.

Čeprav so lipicanci prepoznani po svoji beli barvi, v resnici niso pravi beli konji. Rodijo se namreč temni (skoraj črni), s starostjo pa nato osivijo do skoraj popolnoma bele barve. Njihova depigmentacija je sicer tako močna in intenzivna, da so konji pri sedmih letih že popolnoma osivel.

Poleg konjev se med avtohtone slovenske pasme živali umeščajo tudi ovce, koze, prašiči, kokoši, ribe, psi in čebele, ki poleg konjev prav tako veljajo za enega od slovenskih simbolov. Čebelarstvo je namreč ena najstarejših tradicionalnih obrti v Sloveniji, zato ne preseneča, da je kranjska čebela obenem tudi edina vrsta čebele, ki je zaščitena v Evropski uniji.

Vse bolj priljubljen na menijih slovenskih gurmanov se v zadnjem času znajde tudi krškopoljski prašič, ki izvira iz jugovzhodnega dela Dolenjske. Vsi kulinarični navdušenci se nad tem mesom navdušujejo zaradi njegove visoke kakovosti, saj ima v primerjavi z običajnim svinjskim mesom veliko boljšo konsistenco in marmoriranost. 

In če imate radi kulinariko, boste med bivanjem v Sloveniji zagotovo naleteli tudi na soško postrv, ki živi v porečju Jadranskega morja oziroma v reki Soči, po kateri je dobila tudi ime. Ker je tudi v Sloveniji - čeprav velja za zeleno deželo - svetovna onesnaženost pustila svoje posledice, zdaj soška postrv spada med najbolj ogroženo vrsto rib pri nas, v divjini pa jih boste od neavtohtonih tipov postrvi ločili po njihovi velikosti, saj lahko zrastejo tudi do enega metra dolžine.

In če govorimo o živalih, ne moremo mimo psov. Slovenci obožujemo pse − morda z razlogom, saj je že pred več stoletji Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisoval močne in neustrašne pse, ki so jih gojili ob reki Pivki. Strokovnjaki so danes na podlagi njegovih zapisov prepričani, da gre za slovensko avtohtono pasmo kraškega ovčarja, ki velja za inteligentnega psa, ki s svojim prijaznim (in malce otožnim) pogledom hitro osvoji srca marsikaterega pasjeljubca.